Prva pomoč pri poškodbah oči.

Naše oči so v očesni votlini, ki jo obkroža močan kostni greben, dobro zaščitene pred poškodbami. Veke se hitro zaprejo in tako zaščitijo oko pred tujki in močno svetlobo. Toda vseeno si lahko oko poškodujemo. Vsako poškodbo očesa, tudi najmanjšo, mora pregledati zdravnik, ker lahko ogrozi vid.

Tujki najpogosteje povzročijo poškodbe beločnice, roženice ali veznice. Te poškodbe so ponavadi manjše, lahko pa so tudi resnejše, npr. okužbe zaradi prask ali ureznin na roženici. Oči poškodujejo tujki, kot so drobci stekla, razni delci v vetru, prah, veje dreves in podobno. Pri opravilih, kot je rezanje raznih materialov, bi morali vedno nositi zaščitna očala.

Zdravljenje

Tujek je nujno čim prej odstraniti. Oči ne smemo mencati kljub solzenju in pekočim bolečinam, ker se lahko zapiči v beločnico in jo rani. Če se tujek ne izpere sam, ga odstranimo z vlažno sterilno vato ali speremo s sterilno fiziološko tekočino.

V okviru prve pomoči na terenu odstranjujemo iz očesa le tujke, ki prosto plavajo v gubi (vrečki veznice pod spodnjo ali pod zgornjo veko). Na terenu v oko zadrtih tujkov ne poskušajmo odstranjevati. V takšnih primerih naj tujek odstrani zdravnik. Poškodovancu le obvežemo obe očesi in ga napotimo k zdravniku. Če je tujek povzročil majhno površinsko odrgnino, zdravljenje obsega uporabo antibiotičnega mazila. Pri večjih poškodbah roženice zdravnik predpiše kapljice, ki razširijo zenico in antibiotične kapljice ali mazilo.

Vzroki za svetlobne poškodbe očesa so obločni plamen ter UV žarki (v visokogorju, med varjenjem, v solariju).

Sončni žarki v visokogorju ali na snegu lahko poškodujejo oči, če ne nosimo primernih zaščitnih očal. Pozimi ali spomladi nas lahko prizadene snežna slepota. Vzrok so ultravijolični žarki, ki se odbijajo od snežnih površin. Poškodba povzroči boleče vnetje veznice in roženice, okvaro globljih delov očesa in začasno oslepitev. Obolenje prepoznamo po pekoči bolečini, zbadanju v očeh ter močnem bleščanju. Zaradi opekline lahko postane poškodovanec omotičen in začasno slep.

Do svetlobne poškodbe oči lahko pride tudi ob gledanju sončnih mrkov. Sončni mrk smemo gledati le skozi posebna zaščitna očala. Za oči so zelo nevarni tudi bliski jedrskih eksplozij. Te poškodbe so navadno začasne in le v redkih primerih pustijo trajne posledice.

Zdravljenje

V okviru prve pomoči pri poškodbah oči z močno svetlobo poškodovanca prenesemo v temen prostor, na oči pa mu polagamo hladne obkladke. Ko oteklina in bolečina mineta, naj več dni nosi zaščitna temna očala. Če se stanje v kratkem času ne popravi, obiščemo zdravnika.

So zelo nevarne poškodbe oči in če ni hitre ter pravilne prve pomoči, lahko človek oslepi. Kadar so oči izpostavljene močni toploti ali kemikalijam, veke reagirajo tako, da se refleksno zaprejo. Toplota včasih poškoduje le veke, lahko pa prodre do oči. Stopnja okvare, izrazitost bolečine in videz vek so odvisni od globine opekline. Vzroki za opekline so pogosto vrela voda, olje, para, raztopljene kovine idr.

Poškodbe s kemikalijami nastanejo, ko kemikalija pride v stik z očesom. Najpogostejše so poškodbe z lužnatimi snovmi – predvsem z živim ali gašenim apnom ter poškodbe z lugi in kislinami.

Zdravljenje

Zdravljenje opeklin na vekah obsega čiščenje s sterilno fiziološko raztopino, namestitev sterilnega povoja na oko in uporaba antibiotičnega mazila. Če gre za kemikalije, moramo oko nemudoma sprati s tekočo vodo. Čeprav poškodovanec težko drži oko odprto, je ta ukrep nujen. Zdravnik bo v oko dal anestetične kapljice in zdravilo, ki razširi zenico. Uporabil bo antibiotik v mazilu in predpisal analgetik. Pri zelo hudih poškodbah s kemikalijami včasih ni možno preprečiti brazgotinjenja, predrtja očesa ali slepote.

Udarec porine oko globlje v votlino in velikokrat poškoduje prednje ter zadnje dele očesa. Udarec lahko zlomi kostni rob, ki obkroža oko.

Simptomi udarca se pojavijo v prvih 24 urah po poškodbi. Pojavita se oteklina in modrica. Če poči kakšna očesna žilica na površini se kri razlije in zrklo postane rdeče. Pri težjih poškodbah lahko pride do notranje krvavitve in do povečanega tlaka v očesu, kar lahko močno zmanjša vid. Kri lahko prodre v notranjost očesa, šarenica se lahko raztrga, leča se premakne. Zaradi krvavitve lahko pride do odstopa mrežnice na zadnjem delu očesa. Odstop mrežnice lahko povzroči tudi zaznavo svetlobnih bliskov in lebdečih oblik, zameglitev vida in hitro izgubljanje vida. Pri zelo hudi poškodbi lahko zrklo celo poči.