Ljudje z motnjami v čutilih za barve imajo delno ali popolno pomanjkanje ene ali več na svetlobo občutljivih celic (čepkov), ki ležijo na zadnjem delu mrežnice.
Pri motnjah v čutilih za barve razlikujemo naslednje barvne nepravilnosti:
1. Barvna slabovidnost - temelji na nepravilnem delovanju foto pigmenta pri eni od treh vrst čepkov. Najpogostejši je izpad sposobnosti za zeleno barvo (pri moških je pojav pogost pri pribl. 5%, pri ženskah pod 0,3%), sledi izpad sposobnosti za rdečo barvo (pri moških pribl. 1%, pri ženskah pod 0,1%) ter nazadnje izpad sposobnosti za modro barvo, ki je zelo redka.
2. Delna barvna slepota - pri tej obliki motnje delujeta le dve od treh normalnih funkcij za občutljivost pri čepkih. Slepota pri moških za zeleno barvo se pojavlja pri pribl. 2%, za rdečo barvo pri pribl. 1% ter za modro barvo zelo redko. Pri ženskah se pojavlja zanemarljivo redko.
3. Popolna barvan slepota nastopi, ko vse barve zaznavamo le akromatsko (belo, sivo, črno). Pojavlja se pri pribl. 0,02% moških, pri ženskah pa zelo redko.